Vakcinacija – ?!

Pandemija Korona virus na mukelape . Uzalo podatke Institutisko bas javno sastipe Srbijako ki Srbija trenutno 6 .967 manusa hospitalizujimo a samo erati kotar o posledice zarazime akale virusija mulo 39 manusa . Ko respiratorija tane 269 pacijentija . Srbija thani jek kothar retki puhv kaj thani besplatni vakcinacija dostupno sa e dizutnege. Kothar razlika  kothar aver drzave , dizutne saj te birinen  kothar star vakcine . Strucnjakija penen  kaj neophodno te vakcinisinen ekvas populacija sar bi , uzo okola so nakavdze Kovid 19 stekninen kolektivni imuniteti .

Drushtvene mrezhe hem nesave medije  mothovena kontraverzne informacije panhlje bas procesi imunizacije i Produkcija Roma World o odgovorija ko naj but puchiba save o dizutnen muchinen rodindzam kothar o strucnjakija . Puchljam soske nesave dizutne nane olen poverenje prema i vakcina ? Dr Chedomir Shagrich , specijalista socijalne medicinake , nachelnik centra bas azhutip promocijake bas sastipa instituta bas javno sastipe Nish bash amari produkcija  pendza ;

Vakeriba  kothar pachaipa thani jek vazno pricha hem amen gradina pachavipa ko odnos sistemisko kaj dol amen neshto celo populacija  isi iskustvo kaj amaro sastipasko sistemi ano nakle decenije pasho sistemi vakcinacije kedja amenge shaipa  te ova saste hem te na nasvaljova  kothar o nasvaljipa  , te na mera  kothar  but nasvaljipa . Mothovdza pe kaj kothar sukar iskustvo , kana pojavinolpe nesto nevo , sar nasvaljipe  Covid 19 , zarazno nasvaljipe  savi thani prisutno ko celo lumia 14 masek . Hem kana dobina set vakcina kaj o strucnjakija marljivo kerdze buthi primenindze sa o savremene dzandipa  , hem amen isi amen nesave sumnje . O sumnje thane manusikane bucha  hem opravdime thane kana o puchiba  nesto nevo , numa  odova so mora te ovol amenge ki jak kana vakera  kotar i vakcina Kovid 19 mora sar razumna manusa  uvek te dja odolestar so odola vakcine dena  , a odova thano ikljojba kothar akija situacija .

Vakerindoj  te kerolpe kolektivni imuniteti , soj thano o cilj masovne vakcinecijake Dr Zorana Deljanin , specijalista  epidemijolog hem kordinator  imunizacije  bash nishavsko  hem toplichki okrug  bash amari produkcija pendja ;

So kerdja amenge i Korona ? Amen nane amen dzivdipa 14 masek , na fukcionisina normalno , sa promenindzape . Sar shaj te sprechina odova ? Samo vakcinacija . Isi amen bah  kaj ani amari phuv  o vakcine thane dostupne , chak saj birina . Statistika  penela  kaj 50 % manusa  valjan te vakcinisinen pe  hem 20% okola so nakavdze o nasvaljibe okola so stvorindze antitela – adzukar stvorinolpe kolektivni imuniteti posle  saj te dzivdina  . Ako thano o izbor  – vakcinacija numa  reskirina hem astara kovid 19 , me gndinav  nane dilema  . Dzi akana  ki Srbija  nane ni jek manush savi thane vakcinisime , hem te ovol hospitalizovano , sar ni jek manus  savo muli pali vakcinacija  , pendza doktorka  Deljanin .

Te saj lochara  i odluka bas vakcinacija  dizutnege save dzivdinena ki Beograd mala , nishki Dom Zdravlja  tano Romski kulturno centro anglo nesave divesa pretvorindza pe ano vakcinaciono punkt hem sare  save mangle sajindze te len  i vakcina .

Direktor  Doma Zdravlja  , dr Milorad Jerkan  , pendza kaj akala divesa hem ano aver romane mahale hem ko kera ka organizujinen pe vakcinacija Romenge. Gradonacelnica bash Nish , Dragana  Sotirovski , savi hine ani vizita ko punktija  ko Romano kulturno centri diklja da isi baro interesovanje e Rromen bas vakcinacija .

Palo palune podatke  prvo doza  vakcine  ko Nish primindze 65 . 000 manusha  numa 28 odsto dizutne , dok  sol duj doze primindze 40.000 Nishlije numa 19 odsto dizutnengi . Adzukeripe kotar o 1.maj solduj doze ka priminen 100.000 manusha .

Prijava bas vakcinacija pana shaj telefonija palo pozivno centro  ko numero 0800 222 334 . Bucharno vakthi vikibasko  centri kotar 8 dzi ko 20h svako dive . Isto saj ko sajt e-uprave  saj perolape upitniko  kaj dzan o lichne podatke , shaj pisinen savi vakcina  mangena te len . Ki Srbija shaj len shtar vakcine – AstraZeneka , kinaki  Sinofarm , Fajzer hem rusko Sputnjik V.

“Keriba taro akava teksti shaisarda EUROPEAN endowment for democracy. Gndipa thaj ramosardipa ko akava teksti sikavena gndipa taro autori ko projekti „ Dodatna podrška EU medijima u Srbiji tokom pandemije COVID-19 – Podrška Roma World“ thaj na sikavi gndipa taro EUROPEAN endowment for democracy.“