Ano Beograd pravdilo Evropsko romano istituti bash umetnost hem kultura – ERIAC , Angluno ogranak odole institutiske avrijal I Germanija.
Ano Beograd pravdilo Evropsko romano istituti bash umetnost hem kultura – ERIAC , Angluno ogranak odole institutiske avrijal I Germanija.
ERIAC thano zajednichko inicijativa Saveta Evrope, Fondacija basho pravdo drushtvo hem Alijansa bash evrpako romano ,instituti dok thani nemachka vlada pokrovitelji beshipasko ERIAC-a ko Berlin.Cilj ERIAC-a Srbija thani promocija romane umetnosti hem kulture na samo khi Srbija, vech hem regioni .
Najavimo thano sar ERIAC Srbija od akhana detaljno kha dokumentarinol sa dihkipase umetnostija hem kulturne nasladestvija hem savremeno kerdipe Roma hem omoguchindza kreativno razmena mashakar stotina romane organizacije hem pojedincija aktivne kho thana kulture Romane khe akija regija sar hem kaj ha pozicijirinol sar vodecho akteri ani promocija kulturake ukljuchime Roma kho dinamichno glavno tok kulturake scene khi Srbija hem Balkan.
Khi isto zgrada kha nalazinlpe hem Romano obrazovni fond,organizacija savi kerol kho bajaripe pashojpa romane chavenge kho obrazovanje.
Than ERIAC -a nalazinolpe kho Beograd, khi ulica Majke Jevrosime 51.Kancalarija hem umetnichko than ERIAC -a ljena than khotar 137,5m2, kho prizemlje pravde thaneja , pogodno bash umetnichko izlozbe hem eventija.
Svechano pravdipe prisustvujindze presedniko Srbijako , Aleksandar Vucic , shef DelegacijakoEvopske unijake khi Srbija , Sem Fabrici , ambasador Germanijako khi Srbija , Tomas Sib ,zameniko presidentisko Fondacije bash pravdo drushtvo, Aleksandar Soros, sar hem but prestavnikija medzunarodno institucije hem nevladino sektori.
Pravdipe Evropako romano instituti bash umetnost hem kultura Srbijako hem Fond bash obrazovanje Romengo mothovi kobor napor Srbija dela ano arakhipe romane chibijake hem kulture, kvalitetno obrazovanje ternenge, pobaro ucheshe Romengo kho javno dzivdipa , borba protiv diskriminacija hem poshtovanje socijalno jekhipe hem manushikane pravija . Khe akava nachin stvorina poshukar anglunipa basho sa dizutne , o shuzo dzivdipa Romengo znachinol hem poshukar dzivdipe Srbijako. “, vakerdza jeke putiske so pravdzape , presedniko Srbijako Alekesandar Vucic.
Presedniko Srbijako Aleksandar Vucic
Shef Delagacijako Evropske unijake khi Srbija , Sem Fabrici, vakerdza khaj o razlichitost thano barvalipa svako phuvjake hem podsetindza kaj thano masek maj Evropsko maj razlichitosti hem borba protiv diskriminacije :“ Diskriminacija Romengi thani jekh khotar najbare barijera bash ostavrivanje potpune integracije Romengi kho drushtvo. Roma thane jek khotar najbari manjinska zajednica khi Evropa, numa istovremeno hem jekh khotar najranjivo grupa khe amaro drushtvo. Diskriminacija thani rezultati socio-ekonomsko barijera hem ovela nedostatak obrazovanja hem jekh moguchnost , sar bizibuthi.
Shef Delegacijako Evropaki unije khi Srbija ,Sem Fabrici vakerdza kaj odija phuv but posvetimi pordshka Romenge hem odova hine jekh khotar prioriteti germanijako presedavanje Saveti Evropako.
Valjani kupate te borinamen akale prerasudencar hem stereotipija , shirina hovavne nevipe hem propagande “,vakerdza o Sib.
Roma vekijencar doprinisindze umetnichko hem kulturno bashtina khi Srbija hem celo regijoni. Numa , odola tane doprinosi chesto achile bizo dikibe . Osnivime prvo porduznice ERIAC -a istoriska prekretnica izjavindza Timea Junghaus , izvrsno direktori ERIAC-a.
Timea Junghaus, izvršni direktor ERIAC-a.
Evropska komisija ano oktobri 2020. usvojindza nevo deshebeshengo plan bashi podrshka Romenge khi EU, akcentija kho efta kljuchna oblastija : jednakost ,ikluzija , ucheshche ,obrazovanje , zaposhljavanje , zdravlje , hem stanovanje.
Republika Srbija ano mart 2016. usvojindza Strategija bash socijalno ukljuchivanje Romengo bash periodi khotar 2016. dzi 2025.bersh Roma thane najugrozime , diskriminisime hem marginalizovane grupe khi Srbija . Odoleske , zoraljipe institucijonalne kapacitetija bashi inkluzija Romengo kho lokalno nivo isi presedani znachaj .EU thani dural najbaro donatori khi Srbija, ukljuchujime proces ikluzijako Roma , sa e projektijencar vredne 30 milionja evra .
