„Dodatna podrška EU medijima u Srbiji tokom pandemije COVID-19 - Podrška Roma World “ Nevipe pi Rromani chib

YUROM Centar khotar Nis e Regionalno savetia bash saradnja podzinena ani realizacija pilot -projektija te ozakoninen 50 khera ano Nish hem Leskovac .

Kothar andipe Zakonisko ozakonjenisko objektijengo ( 2015. bers ) dzi akana ki celo Srbija thano harica , khotar o 2 milionja bi zakoniske objektija , legalizujime. Khi osnova dostupne podatke, prepostavinolpe da thano 20.000 khera  ano romane naselje ko statusi nelegalno objektija hem ani olende dzivdinen 120.000 Roma. Razlogija thane razne  khotar o nedostatke sredstvijengo baso legalizacija ( taksu ) dzi na pendzarutne propisija,  sa dzi kote nashen taro te pokinen o porezi drzavake.

Ciljevija projektisko thane :

1. Polokho, efikasnije, posigathe hem jeftino popstupko ozakonjenja

2. Sa bizakonisko kerde objektija, ako ispuninen  zakonisko propisija, oven ozakonime

3. Te omoguchinolpe  vlasnikijenge  bizakoniske kerde objektija te dobinen  legalne khera save  ka oven upisime ko javne knjige, so ka obezbedinol pobari trzisno vrednost , te saj lena krediti te chivolpe o nekretnine ki hipoteka…

4. Isti adzukare, o vlasnikija  legalno objektijenge mora te platinen porezi  ki imovina, so ka stvorinen uslovija  bashho poshukar prostorno planiranje hem uredzenje, racionalno koristime  gradzevinako phuv, ko agor , ka anen hem dzi ki legaizacija sa e romane naseljenge.

Zivorad Asanovich , ko Nish dzivdini celo po dzivdipa, pe porodica  dzivdinel ko porodichno kher savi nane legalizovano.

Isi man kher kothar  120 kvadratija , ani late dzivdina amen – 6 dzene, mukljum zahtev bashi legalizacija objekta pana 2014.bersh, nanema nisavo odgovor, a ni me nasijuma te interesujinavama so kerolape  me zahtevija nanema pare.Akija inicijativa thani bashi pohvala me ka prijavinama basho akaja pomoc, vakerola g.Asanovic.

Ozakonjene objektijengo ko romane naseljija prestavinen javno inters Republikako Srbija, gndinela direktori YUROM Centar, Osman Balich hem vakerol o najbare problemija kotar ozakonjenje , dokaz kothar o vlasnishtvo imovinake , ka reshinen ano sklad javno interesija .

Ano akava nilaj  ka ovol  kerdi baza podatkenge sa e vlasnikijenge khera  kotar o Nis  hem Leskovac basho zainteresujime bashi legalizacija.

Prijava ka kerolape ko thana  YUROM Centar ko Nish  valjaani tua te ane sa i dokumentacija  so isi thumen.

Proces ozakonjenje pordazuminolpe snimibe ano savo stanje thano o objekti ko temelji keribasko izveshtaj kesavo arakiba o stanje  elaboratija geodestski bucha , poslem pripreminol  rodime dokumentija , savo thano dokaz o vlasnishvtvu, izvod khotar  katastar, platimi taksa  hem aver.

Sa akala bucha ka keren pe saradnikija YUROM Centar save kha den pe zahtevija nadlezno istitucijake . Odova soj thano posebno vazno thano basho 50 objektija  kho Nish hem Leskovac kha oven uplatime taksa  savi pirela  ano raspon  khotar 5.000 dzi 50.000 dinarija hem savi averenge hine bari . Prema vazeco tarifa , bas objekat dzi 100 metre kvadratiske ,taksa  bash ozakonjenje kha ovol  5 hiljada dinarija , bas duplo  po bari kvadratura  objektiske  , taksa  thani 15.000, a baso kher savi isi la 300 kvadratija  basi legalizacija  valjan te platinolpe  20.000 dinarija. Bas okola save mangen te ozakoninen  objekat po  bari khotar 300 kvadratijake metre, valjanol  ko anav takse te odvojinol 50.000 dinarija .

Realizacija  akale pilot -projektisko  valjanol te kherolpe  model pe savo bi shaj  te resihnen puchiba legalizacije kherengi ano romane naseljija khi sa i Srbija , so ko agor isi la kho cilj legalizacija  hem zastita perdo  romane naseljija  khotar odla so thane chirla khotar 100 bers hem nalazinen pe kho aktraktivne  dizijake lokacije.

SAR FUNKCIJSINOL ZAKON  KHOTAR OZAKONJENJE?

Akhava zakon  maj anglal namenimo obichno manushenge , kho bare sluchajevija , dizutnege  save thane chelale ekonomsko thaneja , pa hine prinudzime pe khera  hem objektija zidinen  bizo dozvole.

Uzalo pomoc akale zakonisko , vlasnikija nelegalne objektija  ka len legalne khera  save ka shaj te platinen porez . Aver lafijencar odola thane pachi khera  save ka shaj te mukhen  ano nasledstvo pe chavenge , hem unukijenge , ka shaj te bikinen khi pobari cena  on thane legalne hem ozakonime , shaj kha lacharen olen  uzo finacisko pomoch aver medjunarodnih organizacija numa kha shaj te koristinen sar hipoteka bas kredit.

SAVE THANE POSLEDICE NEPOSHTOVANJA ZAKONISKO KHOTAR OZAKONJENJE OBJEKATA ?

Akate o posledice shaj te oven bare , thumare nelegalno  vazdime khera numa stanija , shaj te pheraven .But thano lhoke hem poshukar te kherolpe legalizacija objekta , akhana neve lhokipa.

Te shaj legalizujinipe  kher  khotar 100 kvadratija , akana  valan  tumenge samo 5.000 dinarija  Numa  hem odova ka platinol pe thumenge YUROM Centar, javer lafijencar  Regionalni Savet  bashi izgradnja  hem Fondacija basi pravdo drushtvo  savi  finaciski pomozinol akija pilot akcija  ozakonjenja kherengi ko romane naseljija khi Srbija .

DOKUMENTIJA SO VALJANI  BASO MOTHOVIBE VLASNISHTVO KO OBJEKTI?

O dizutno shaj te ozakoninol pho kher , stani , garaza numa  lokal, valjan te mukhel  dokaz  kothar prava kho gradzevinsko  phuvjate, numa  objektija . Odote podrazuminolpe : pravosnazno  sudsko presuda: ugovor khotar prenos  prava  koristibaske , averlafijencar kinipe phuvjako , govor  khotar kinibe objekta  numa kiniba  objektisko  khi izgradnja , pravosnazno resenje khotar nasledzivanje.

KAJ NA POSTOJINOL DOKAZ KHOTAR O VLASNIKO, SAR SHAJ TE LEGALIZUJINIPE OBJEKTI ?

Ako o stanari bershencar dzivdini  khe nesavo kher , a nane olen  dokaz khotar o vlasnistvo , shaj te ozakoninen phe objektija adzukare so kha mukhena  dokaz soj thane savesne korisnikija odova thano plathime  racunija  basho porezi , struja , komunalije .

DALI POSTOJINEN DIZUTNE  SAVE THANE OSLOBODIME TE PLATHINEN TAKSE ?

Odgovor thano OJA! ano odija kategirija thane ivalidija  korisnikija socijane pomochiske  hem samo hrani dija hem dada,uslov thano te oven vlasnikija kherenge  numa stanija  dzi ko 100 kvm.

KONTAKTI:Ako valjan tumenge panda pojashnjenje bas  objekt , slobodno kontaktirinen  YUROM Centar.

Telefonija  018 424 69 40 , numa  ko MEIL ADRESSA  yuromcentar@sbb.rs , hem shaj aven ani amari kancalarija ADRESA ; YUROM  Centar kho Nish khi adresa Trg Kralja Aleksandra 2a ,Poslovni Centar  Aleksandarija lokal broj m 11 (prekal i pekara  Bata Bane khi komercijalno banka ko Nish)

“Keriba taro akava tekst shaisarda EUROPEAN endowment for democracy. Gndipa thaj ramosardipa ko akava teksti sikavena gndipa taro autori ko projekti „ Dodatna podrška EU medijima u Srbiji tokom pandemije COVID-19 – Podrška Roma World“ thaj na sikavi gndipa taro EUROPEAN endowment for democracy.“

Related Posts

Ostavite odgovor

Vaša adresa e-pošte neće biti objavljena. Neophodna polja su označena *