YUROM Centar khotar Nis e Regionalno savetia bash saradnja podzinena ani realizacija pilot -projektija te ozakoninen 50 khera ano Nish hem Leskovac .

Kothar andipe Zakonisko ozakonjenisko objektijengo ( 2015. bers ) dzi akana ki celo Srbija thano harica , khotar o 2 milionja bi zakoniske objektija , legalizujime. Khi osnova dostupne podatke, prepostavinolpe da thano 20.000 khera ano romane naselje ko statusi nelegalno objektija hem ani olende dzivdinen 120.000 Roma. Razlogija thane razne khotar o nedostatke sredstvijengo baso legalizacija ( taksu ) dzi na pendzarutne propisija, sa dzi kote nashen taro te pokinen o porezi drzavake.
Ciljevija projektisko thane :
1. Polokho, efikasnije, posigathe hem jeftino popstupko ozakonjenja
2. Sa bizakonisko kerde objektija, ako ispuninen zakonisko propisija, oven ozakonime
3. Te omoguchinolpe vlasnikijenge bizakoniske kerde objektija te dobinen legalne khera save ka oven upisime ko javne knjige, so ka obezbedinol pobari trzisno vrednost , te saj lena krediti te chivolpe o nekretnine ki hipoteka…
4. Isti adzukare, o vlasnikija legalno objektijenge mora te platinen porezi ki imovina, so ka stvorinen uslovija bashho poshukar prostorno planiranje hem uredzenje, racionalno koristime gradzevinako phuv, ko agor , ka anen hem dzi ki legaizacija sa e romane naseljenge.
Zivorad Asanovich , ko Nish dzivdini celo po dzivdipa, pe porodica dzivdinel ko porodichno kher savi nane legalizovano.
Isi man kher kothar 120 kvadratija , ani late dzivdina amen – 6 dzene, mukljum zahtev bashi legalizacija objekta pana 2014.bersh, nanema nisavo odgovor, a ni me nasijuma te interesujinavama so kerolape me zahtevija nanema pare.Akija inicijativa thani bashi pohvala me ka prijavinama basho akaja pomoc, vakerola g.Asanovic.
Ozakonjene objektijengo ko romane naseljija prestavinen javno inters Republikako Srbija, gndinela direktori YUROM Centar, Osman Balich hem vakerol o najbare problemija kotar ozakonjenje , dokaz kothar o vlasnishtvo imovinake , ka reshinen ano sklad javno interesija .
Ano akava nilaj ka ovol kerdi baza podatkenge sa e vlasnikijenge khera kotar o Nis hem Leskovac basho zainteresujime bashi legalizacija.
Prijava ka kerolape ko thana YUROM Centar ko Nish valjaani tua te ane sa i dokumentacija so isi thumen.
Proces ozakonjenje pordazuminolpe snimibe ano savo stanje thano o objekti ko temelji keribasko izveshtaj kesavo arakiba o stanje elaboratija geodestski bucha , poslem pripreminol rodime dokumentija , savo thano dokaz o vlasnishvtvu, izvod khotar katastar, platimi taksa hem aver.
Sa akala bucha ka keren pe saradnikija YUROM Centar save kha den pe zahtevija nadlezno istitucijake . Odova soj thano posebno vazno thano basho 50 objektija kho Nish hem Leskovac kha oven uplatime taksa savi pirela ano raspon khotar 5.000 dzi 50.000 dinarija hem savi averenge hine bari . Prema vazeco tarifa , bas objekat dzi 100 metre kvadratiske ,taksa bash ozakonjenje kha ovol 5 hiljada dinarija , bas duplo po bari kvadratura objektiske , taksa thani 15.000, a baso kher savi isi la 300 kvadratija basi legalizacija valjan te platinolpe 20.000 dinarija. Bas okola save mangen te ozakoninen objekat po bari khotar 300 kvadratijake metre, valjanol ko anav takse te odvojinol 50.000 dinarija .
Realizacija akale pilot -projektisko valjanol te kherolpe model pe savo bi shaj te resihnen puchiba legalizacije kherengi ano romane naseljija khi sa i Srbija , so ko agor isi la kho cilj legalizacija hem zastita perdo romane naseljija khotar odla so thane chirla khotar 100 bers hem nalazinen pe kho aktraktivne dizijake lokacije.
SAR FUNKCIJSINOL ZAKON KHOTAR OZAKONJENJE?
Akhava zakon maj anglal namenimo obichno manushenge , kho bare sluchajevija , dizutnege save thane chelale ekonomsko thaneja , pa hine prinudzime pe khera hem objektija zidinen bizo dozvole.
Uzalo pomoc akale zakonisko , vlasnikija nelegalne objektija ka len legalne khera save ka shaj te platinen porez . Aver lafijencar odola thane pachi khera save ka shaj te mukhen ano nasledstvo pe chavenge , hem unukijenge , ka shaj te bikinen khi pobari cena on thane legalne hem ozakonime , shaj kha lacharen olen uzo finacisko pomoch aver medjunarodnih organizacija numa kha shaj te koristinen sar hipoteka bas kredit.
SAVE THANE POSLEDICE NEPOSHTOVANJA ZAKONISKO KHOTAR OZAKONJENJE OBJEKATA ?
Akate o posledice shaj te oven bare , thumare nelegalno vazdime khera numa stanija , shaj te pheraven .But thano lhoke hem poshukar te kherolpe legalizacija objekta , akhana neve lhokipa.
Te shaj legalizujinipe kher khotar 100 kvadratija , akana valan tumenge samo 5.000 dinarija Numa hem odova ka platinol pe thumenge YUROM Centar, javer lafijencar Regionalni Savet bashi izgradnja hem Fondacija basi pravdo drushtvo savi finaciski pomozinol akija pilot akcija ozakonjenja kherengi ko romane naseljija khi Srbija .
DOKUMENTIJA SO VALJANI BASO MOTHOVIBE VLASNISHTVO KO OBJEKTI?
O dizutno shaj te ozakoninol pho kher , stani , garaza numa lokal, valjan te mukhel dokaz kothar prava kho gradzevinsko phuvjate, numa objektija . Odote podrazuminolpe : pravosnazno sudsko presuda: ugovor khotar prenos prava koristibaske , averlafijencar kinipe phuvjako , govor khotar kinibe objekta numa kiniba objektisko khi izgradnja , pravosnazno resenje khotar nasledzivanje.
KAJ NA POSTOJINOL DOKAZ KHOTAR O VLASNIKO, SAR SHAJ TE LEGALIZUJINIPE OBJEKTI ?
Ako o stanari bershencar dzivdini khe nesavo kher , a nane olen dokaz khotar o vlasnistvo , shaj te ozakoninen phe objektija adzukare so kha mukhena dokaz soj thane savesne korisnikija odova thano plathime racunija basho porezi , struja , komunalije .
DALI POSTOJINEN DIZUTNE SAVE THANE OSLOBODIME TE PLATHINEN TAKSE ?
Odgovor thano OJA! ano odija kategirija thane ivalidija korisnikija socijane pomochiske hem samo hrani dija hem dada,uslov thano te oven vlasnikija kherenge numa stanija dzi ko 100 kvm.
KONTAKTI:Ako valjan tumenge panda pojashnjenje bas objekt , slobodno kontaktirinen YUROM Centar.
Telefonija 018 424 69 40 , numa ko MEIL ADRESSA yuromcentar@sbb.rs , hem shaj aven ani amari kancalarija ADRESA ; YUROM Centar kho Nish khi adresa Trg Kralja Aleksandra 2a ,Poslovni Centar Aleksandarija lokal broj m 11 (prekal i pekara Bata Bane khi komercijalno banka ko Nish)
“Keriba taro akava tekst shaisarda EUROPEAN endowment for democracy. Gndipa thaj ramosardipa ko akava teksti sikavena gndipa taro autori ko projekti „ Dodatna podrška EU medijima u Srbiji tokom pandemije COVID-19 – Podrška Roma World“ thaj na sikavi gndipa taro EUROPEAN endowment for democracy.“

