SKRUG – Liga Roma muklja ko akalje bershesko Predlog platforme baso pashovipe kerdune hakajego jekeskoropravno khuvipe ki buti pripadnikijego etnikane minoretetijengo ano rashtrako – javno hem privatno sektor ki Srbija .

Sostar kerolape , puchlam  Osman Balich prezidento tari  SKRUG – Liga Roma ;

” Problemi bas khuviba ki buti Roma ko privatno hem drzavno sektor trajini bershencar kotar o 2000 pa sa dji nakari odova tano , nesavo problemi sa e minoretetijengo ,na samo e Romengo odija mera demokratijako shansa hem odola shanse na valjan te oven shanse , ni na valjaani te ovol politikano  volonterizam disave  politikane partijako ko vlast hem nesavencar ,nego valjani te oven kotor tharo Ustav , numa hakija te regulisina numero e khuviba ki buthi e manusengi, etnikane minoritetija  ke rahtrako , javno  sektor  hem ko privatno sektor . Bas akana  ,  rezultatija  mothavena  da o numero manushengo minoritetija, posebno o Roma simbolicno ,  zanemarina ke odova gndipa agurotno vakti sar mera e demoratijako te regulishinolpe o hakaj sar bi zavisini kotar pojedincija e politikane situacijake . ”

Ko obrazlozenje  inicijativa SKRUG sikavena o faktija:

Premal o podatke kedime kotar 51 dzrzavne istitucije , samo jek  ( 0,08% ) kotar 1152 drzavne zvanicnikija  hem efta ( 0,40% ) kotar 15.532 drzavna sluzbenikija mothoven pe sar Roma . Ko 61 jedinice lokalne samo upravake kozom lilje than  ko ispitivanje , 50 khuvajba ki buti izjasnindje pe sar rromano  nacionalnost ( 0,49% ) kotar thane  sar jek trecina ( 19 ) kherena sar koordninatorija bas problemija Rromenge  numa  nacionako minoriteti dji kaj   thane sare  35 buchake tana ano savo kerena Rroma , predvidimo sistematzacija buchake tana ,  intergisimo ko glavne thana buchake javne ustanove . A ko osnov e hakajesko  kothar rashtrake butikerdutne valjandje  te ovol  naj harica 2,4% pripadnikija taro Rroma ko javno , rashtrako sektor . Ko Nis na primer  , zanemarljivo  numero Rroma basi ko organja lokalne samouprave . Khotar 3000 khuvibe ki buti  samo thane hari roma  , Ko centrija  bas  socijalni rad , ano  privatno sektor  tani  aver situacija . Hem narocito  tano  aver ki sivo ekonomija . Nadeklarishimo sfera buchaki . Odote  Rroma dominirinen  . Ko oblast  gradjevinaki  , reciklazha  , poljoprivreda, sezonake bucha  . O Rroma keren buti numa nane ki buti !

Ko puchiba  so adjikeripe   hem save thane adjukeripe ,  Osman Balich phenela :

Liga Roma predlozindja  platforma  savi valjani  te avol startujimi osnova  sa e pripadnikijegi nacionake minoretijengi , te ukljucinen pe  Nacijonalno savet ,  kova  nane olen izvorno ovlascenja  baso keriba buti ,  numa  akava  tano jek javno  politikano puchiba  hem sare valjan ukljucinen pe  na samo  propadnikija taro minoritetija  numa hem pripadnikija  e baro narodosko  penav  , odova tani mera  demokratijaki  .  Odija logoreja palo pravo minoretetijengo  saj te pravdjola   samo hakajeja  . Naklo  but  vakti  , dosta vakti ki tranzicija najsukar mothoviba da tane  pripadnikija  taro minoriteti bisterdje   tane i cinjenica da pripadnikija taro minoritetija  isi olen  chelalo  ekonomijako  status  . Aniba odole hakajesko  ,  ki osnova  amare  platformako  valjan te staruinol  jeke javno debataja  , pachav ko okvir taro Ministraumi basho minoritetija, hem te ljol than   Ministreumi bash rashtraki  uprava hem lokalno samouprava hem odova te kodifikujina jekhe amlikane predlogija, hakajeja,  savo bi saj  dji ko agor  akale bershesko  chalavol  ko vudara Skupstinako  Srbijako  hem odote te dika  politikako raspolozenje taro nevo Parlameti “.

“Keriba taro akava tekst shaisarda EUROPEAN endowmwnt for democracy. Gndipa thaj ramosardipa ko akava teksti sikavena gndipa taro autori ko projekti „ Dodatna podrška EU medijima u Srbiji tokom pandemije COVID-19 – Podrška Roma World“ thaj na sikavi gndipa taro EUROPEAN endowment for democracy.“

Related Posts

Ostavite odgovor

Vaša adresa e-pošte neće biti objavljena. Neophodna polja su označena *