SKRUG Liga Roma rodol jekhipe kana khuvolape ki buti!
SKRUG – Liga Roma muklja ko akalje bershesko Predlog platforme baso pashovipe kerdune hakajego jekeskoropravno khuvipe ki buti pripadnikijego etnikane minoretetijengo ano rashtrako – javno hem privatno sektor ki Srbija .
Sostar kerolape , puchlam Osman Balich prezidento tari SKRUG – Liga Roma ;
“ Problemi bas khuviba ki buti Roma ko privatno hem drzavno sektor trajini bershencar kotar o 2000 pa sa dji nakari odova tano , nesavo problemi sa e minoretetijengo ,na samo e Romengo odija mera demokratijako shansa hem odola shanse na valjan te oven shanse , ni na valjaani te ovol politikano volonterizam disave politikane partijako ko vlast hem nesavencar ,nego valjani te oven kotor tharo Ustav , numa hakija te regulisina numero e khuviba ki buthi e manusengi, etnikane minoritetija ke rahtrako , javno sektor hem ko privatno sektor . Bas akana , rezultatija mothavena da o numero manushengo minoritetija, posebno o Roma simbolicno , zanemarina ke odova gndipa agurotno vakti sar mera e demoratijako te regulishinolpe o hakaj sar bi zavisini kotar pojedincija e politikane situacijake . “
Ko obrazlozenje inicijativa SKRUG sikavena o faktija:
Premal o podatke kedime kotar 51 dzrzavne istitucije , samo jek ( 0,08% ) kotar 1152 drzavne zvanicnikija hem efta ( 0,40% ) kotar 15.532 drzavna sluzbenikija mothoven pe sar Roma . Ko 61 jedinice lokalne samo upravake kozom lilje than ko ispitivanje , 50 khuvajba ki buti izjasnindje pe sar rromano nacionalnost ( 0,49% ) kotar thane sar jek trecina ( 19 ) kherena sar koordninatorija bas problemija Rromenge numa nacionako minoriteti dji kaj thane sare 35 buchake tana ano savo kerena Rroma , predvidimo sistematzacija buchake tana , intergisimo ko glavne thana buchake javne ustanove . A ko osnov e hakajesko kothar rashtrake butikerdutne valjandje te ovol naj harica 2,4% pripadnikija taro Rroma ko javno , rashtrako sektor . Ko Nis na primer , zanemarljivo numero Rroma basi ko organja lokalne samouprave . Khotar 3000 khuvibe ki buti samo thane hari roma , Ko centrija bas socijalni rad , ano privatno sektor tani aver situacija . Hem narocito tano aver ki sivo ekonomija . Nadeklarishimo sfera buchaki . Odote Rroma dominirinen . Ko oblast gradjevinaki , reciklazha , poljoprivreda, sezonake bucha . O Rroma keren buti numa nane ki buti !
Ko puchiba so adjikeripe hem save thane adjukeripe , Osman Balich phenela :
Liga Roma predlozindja platforma savi valjani te avol startujimi osnova sa e pripadnikijegi nacionake minoretijengi , te ukljucinen pe Nacijonalno savet , kova nane olen izvorno ovlascenja baso keriba buti , numa akava tano jek javno politikano puchiba hem sare valjan ukljucinen pe na samo propadnikija taro minoritetija numa hem pripadnikija e baro narodosko penav , odova tani mera demokratijaki . Odija logoreja palo pravo minoretetijengo saj te pravdjola samo hakajeja . Naklo but vakti , dosta vakti ki tranzicija najsukar mothoviba da tane pripadnikija taro minoriteti bisterdje tane i cinjenica da pripadnikija taro minoritetija isi olen chelalo ekonomijako status . Aniba odole hakajesko , ki osnova amare platformako valjan te staruinol jeke javno debataja , pachav ko okvir taro Ministraumi basho minoritetija, hem te ljol than Ministreumi bash rashtraki uprava hem lokalno samouprava hem odova te kodifikujina jekhe amlikane predlogija, hakajeja, savo bi saj dji ko agor akale bershesko chalavol ko vudara Skupstinako Srbijako hem odote te dika politikako raspolozenje taro nevo Parlameti „.
“Keriba taro akava tekst shaisarda EUROPEAN endowmwnt for democracy. Gndipa thaj ramosardipa ko akava teksti sikavena gndipa taro autori ko projekti „ Dodatna podrška EU medijima u Srbiji tokom pandemije COVID-19 – Podrška Roma World“ thaj na sikavi gndipa taro EUROPEAN endowment for democracy.“
