Projekti Projekti 2023 Život u senci - Dživdipa ko garavdipa

Reproduktivno zdravlje Romkinja u Beogradu 

Romkinje su višestruko diskriminisane i njihov društveni  položaj je težak koliko i položaj celokupne romske zajednice, pa još teži za toliko koliko je težak položaj žene unutar romskog kruga siromaštva i izolovanosti. Kontrolni preglledi su ti koji mogu spasiti život ukoliko se na vreme otkrije bolest, veliku ulogu u romskoj zajednici imaju NVO koje se bave ovom temom ali i medicinski radnici. Poslušajte našu emisju koja se bavi ovom temom.

Reproduktivno sastipa

O Rromnja tane po but droma diskriminirime thaj olengoro amalikano than pharo kobor taro sa romano amalipa, thaj po pharo than e djivljako andral rromano roto taro chororipa thaj ulavdipa. Akava agorutno, chororipa thaj marginalizacija nesave taro sebepija taro ćhilale sastipaske buća taro Rromnja, so phendjape ki anglebersheski realizacija taro regionalno programi taro mamografsko snimanje ano kova sar djandlo manush thaj doktorka Mirjana Brankovich Magich, prezidentkinja taro Srbikano forum basho mahreba upralo kancer tari chuchi.

Akale dikhljaripaja shaj te dikhenpe napalpativno promena, okola promene kola nashti arakhol ni korkori romni, numa ni onkoloshko hirurg. Arakhljam po tikno gendo, trin nasvale manusha, kaste sine suspektno arakhipa kova maglja procesuiripa prekalo sastipasko sistemi. Sare on bićhalde ko Intituti bashi onkologija thaj radiologija e Srbijaki. Nakhle panda pregledija. Okote kote valjanol kerdjape biopsija… kobor djanav, kori jek valjandja te kerolpe operacija a avera ko rezhimi taro rndomo dikhljaripa. Trin djuvlja ko odova gendo taro 50 džuvlja, kola sine astarde programeja – odova shukar rezultati.

Slavica Vasich tari oranizacija Bibija sine sar koordinatori ki realizacija taro akava programi ki Amari phuv. Kana o lafi taro sastipa e Rromnjengo, oj phenol kaj sebepi te lol pe pachavipa, importantno licno kolntakti olenca ko beshipaske thana kote djivdinen.

Naje olen informacije kobor valjanol tari kontrola ko bijandipa, numa na pichenape taro bijandipa thaj planirinipe e porodicako. Djanaja kaj on naje ki situacija te den plo phenipa ki reprodukcija. Olenge odova ćhivolape zorasa. Nashti phenen so mangena, numa ko olengo than javer khoni phenol kobor ćhave ka bijanen, ano kova vakti, … Djanelape kaj premalo tardicijako gndipa kaj o mursh tano dominantno ko sa o segmentija taro djivdipa, thaj kana o puchipa bijandipa e ćhavengo, abortus, kontracepcija thaj ov tano odova kova pucholape. Akava vakerdjum odoleske, kana amen avaja ko beshipasko than thaj kana mangaja te kera lafi e djuvljencar tari akaja tema, odoja tani tabu tema ko rromane beshipaske thana thaj odova but pharo te on manena te keren lafi taro akava bilo kasa. Amenge odova hari po javer ćhane soske amen isi amen pachavipa mashkaro amare korisnikija thaj aktivistija tari Bibija kola but bersh kerena buti ko tereni.

Djandipa kova sine amen kana kerdjam akva prilogo phenol kaj okova so vakeri Amari vakerutni chachipa. Nijek taro Rromnja kola lile than ko nesavo programi bashi kontrola taro djuvlikano sastipa, na maglja te kerol lafi taro plo djandipa, em ako dindjepe sa garancije taro anonimnost. Odova sikavi kobor o repoduktivno sastipa thaj satipa tari chuchi panda tabu teme ko rromano amalipa.

Na sine phravde kobor valjanol thaj sine olenge ladjavo te keren lafi tro odova savi kontracepcija koristinena thaj da li koristinen ola. Okova so amen vakeraja odoja tni tabu tema ko rromano amalipa. But hari djuvlja kola mangena te kerena lafi ki akaja tema. Okova so bi ovolaj shukar te olengere roma, kamle len than ko akala radionice thaj te olencar da kerel pe lafi. E Bibija sine ola dumurtan jek projekti kote ulavde sine o mursha thaj o djuvlja, thj palo odova chidjam olen amalikane ki jek radionica thaj odova sikavdja em shukar rezultatija, soske odothe hem akal hem okola lena jek informacije tari tema, soske basho sa akava so keraja lafi importantne inormacije, a djanaja kaj naje amen informacije kobor valjanol kana akaja tema ko puchipa.

Nisavi informacija basho informacije korkoro tuke isi bare thaj phare posledice. But meripa shaj sine te nakhenpe kana o duvlja bi ovolaj olen po buderi djandipa taro rizikija kola anena dji ko akava nasvalipa, numa kova shaj ikeripe ki kontrola, odova pravilno hajba . numa, rromani djuvlikani populacija hari djanol taro odova, a chororipa thaj ćhilalo djivdipa čhivena akaja tema telal avera kola kerena kaj po importantne basho djivdipa, phenela e doktorka Magich.

Te shaj tumen sa akava keren, valjanol te oven edukujme, te agorisaren nesave sikavne, te shaj te pratinen nevipa thaj te aven tumenge po pashe inormacije kola importantne. Gndinav kaj nesave organizacije sar soj Amari, amalikane e djuvljne romane centroja Bibija, valjanol te bajrarol o djandipa tari rromani djuvlikani populacija te arakhol plo sastipa. Kerava lafi taro aspekti taro karcinom e chuchijako, numa odova ovol em basho avera djuvlikane kancerija, ko arakhipa taro djuvlikano sastipa. Valjanol te kerol pe lai taro odova sar shaj te odova resolpe thaj so valjanol premlo sastipaske dikhljaripa kerolpe, te shaj arakha amaro sastipa sar valjanol.

Preporuka tani, kana o lafi tari prevencija taro kancer e chuchijako, te mamorafikano snimipa ovola jek drom ko duj bersh ako naje nisavi dierenca ko chuchja. Ko ćhon taro mahreba upralo kancer tari chuchi dikhljaripa shaj ovola prekalo Instituti basjo javno sastipa Batut, a o Rromnja shaj te djan em prekali oranizacija Bibija.

Bari reprodukcija shaj te ovol sebepi kova kerol ćhilale bucha ko sastipa e djuvljako, odoleske so isi intervali ano kola e djuvlji valjanol te sasćol tari angluno khamnipa, te shaj djal ko aver khamnipa.

But po anglal seksualno aktivnost thaj reprodukcija, kerena shaipa basho aver kancerija, maj anglal okola ginekoloshko. Odothe gndinava maj anglal ko kancer tari materica kova pnadlo but rano seksualno aktivititeja, …

Sa akava thaj panda but po buderi taro plo sastiša tha sebepija taro kancer kola kerela atako ko reproduktivno oranija thaj chuchija valjanla bi te djanol svako djuvli ki Srbija.E Srbija ki Evropa tani ko angluno than kana ko puchipa meripa e djuvleno taro chuchijako kancer. Numa taro kancer e matericako sijam ko pandžshto than ko purano kontinenti. Akaja ćhilali statistika shaj te menjnipe uzari edukcija thaj chachuno izboro e djuvljengo. O rromnja ko akava gndipa ka ovol olen po pharo drom, soske uzaro avera phare bucha, e tradicija irami prekalo olengoro sastipa.

Related Posts

Ostavite odgovor

Vaša adresa e-pošte neće biti objavljena. Neophodna polja su označena *